Podjetje PROAN GmbH, proizvajalec izdelkov Athlete, je generalni sponzor ženskega celjskega prvoligaša ŽKK Athlete Celje.

Ob podpisu sponzorske pogodbe je na tiskovni konferenci lastnik in direktor podjetja PROAN GmbH, g. Rene Brilej dejal:

“Vsako podjetje želi biti uspešno podjetje in se povezovati z uspešnimi. Ko govorimo o ŽKK Celje govorimo zagotovo o eni najuspešnejših ženskih ekip v samostojni Sloveniji, če izpostavimo samo dejstvo o osvojenih naslovih državnih prvakinj. Ker je nastajanje blagovne znamke Athlete močno povezana s Celjem in okolico ter ob dejstvu, da nas je kar nekaj v podjetju, ki smo rojeni Celjani, je bila odločitev precej enostavna, podpreti uspešen klub iz Celja.”

Slika: KZS.si

O klubu ŽKK Athlete Celje:
Ženska košarka ima v Celju dolgo in bogato tradicijo, saj se je v okviru moškega kluba igrala vse od leta 1947 naprej. Leta 1994 je Franci Ramšak s skupino somišljenikov ustanovil samostojni Ženski košarkarski klub Celje, ki se je odcepil od moškega kluba. Začela se je samostojna pot ŽKK Merkur Celje, ki se je v sezoni 1993/1994 uvrstil v 1. slovensko žensko košarkarsko ligo. Pod taktirko domačega trenerja Borisa Kralja so Celjanke v prvi prvoligaški sezoni (1994/1995) osvojile peto mesto. Že sezono kasneje (95/96) se je začel velik rezultatski vzpon celjske ženske košarke, ki je v tej sezoni s trenerjem Milanom Bastašićem prvič osvojila drugo mesto v državnem prvenstvu in slovenskem pokalu, prvič pa so Celjanke zaigrale tudi v evropskem pokalu Liliane Ronchetti. V tej sezoni je uprava kluba, ki jo je vodil predsednik Franc Ramšak začela z vračanjem domačih igralk v Celje. Že v prejšnjih letih so se domov vrnile Barbara Sušin, Alenka Potočnik Anžic in Metka Obrovnik, v tej sezoni Simona Jurše, leto dni kasneje še Andreja Vodopivec.

Prvi profesionalni trener kluba je bil v sezoni 1996/1997 Branko Lah, ki pa ga je že pred koncem sezone zamenjal Milan Bastašić. Slednji je na vroči celjski klopi zdržal le dobre pol sezone, saj je že pred zacetkom državnega prvenstva 1997/1998 iz Ljubljane v Celje prišel Mariborčan Sergej Ravnikar. Še vedno najtrofejnejši slovenski ženski trener se v mestu ob Savinji ni ravno proslavil. Prvo leto je sicer osvojil načrtovani drugi mesti v državnem in pokalnem tekmovanju, že sezono kasneje pa je v polfinalu državnega prvenstva takratni Ingrad izgubil proti Iliriji. Pred sezono 1999/2000 so v Celju prvič posegli po tujem trenerju.

S Hrvatom Željkom Ciglarjem so zadeli v polno, saj so Celjanke na veliko presenečenje vseh takrat v finalu državnega prvenstva premagale še evroligaša Ježico in se veselile prvega naslova državnih prvakinj. Le nekaj mesecev kasneje je klub praktično ostal brez vodstva in bil tik pred propadom. Trenja v vrhu kluba so se odrazila tudi na igrišču, saj so Celjanke v naslednji sezoni (2000/2001) Ježici spet morale prepustiti obe domači lovoriki. V sezoni 2001/2002 je Merkur prvič nastopil v mednarodni regionalni ligi Trocal in jo pod taktirko trenerja Gojka Žvižaja tudi osvojil. Slabše je šlo trgovkam na domači sceni, saj je Ježica spet osvojila obe domači lovoriki. Pred sezono 2002/2003 je v Celje prišel srbski trener Dragomir Bukvič iz Ljubljane pa se je v mesto ob Savinji preselila najboljša slovenska igralka Daliborka Jokić. Celjanke so spet osvojile obe domači lovoriki, in ponovno zaigrale v mednarodni ligi Fiba, v ženski jadranski ligi pa je bil Merkur udeleženec zaključnega turnirja v Sarajevu, kjer je osvojil končno 3. mesto.

Zaradi presenetljivega poraza v finalu slovenskega pokala proti Mariborčankam je klop Merkurja sredi sezone 2003/2004 zapustil Dragomir Bukvič, na njegovo mesto pa je sedel nekdanji selektor slovenske moške reprezentance Boris Zrinski. Celjan je v domačem prvenstvu v finalu s 3:0 gladko premagal Ježico, tudi v naslednji sezoni (2004/2005) pa je Merkur pod njegovim vodstvom osvojil obe domači lovoriki. Zrinski, ki je med tem postal tudi selektor slovenske ženske reprezentance je Celjanke vodil tudi v sezoni 2005/2006. Po slabih rezultatih v pokalu Fiba in jadranski ligi ga je že meseca novembra zamenjal povratnik Željko Ciglar. Pod njegovo taktirko so Celjanke osvojile obe domači lovoriki ter se uvrstile na zaključni turnir jadranske lige v Novi Sad, kjer so v tekmi za 3. mesto premagale zvezdniško zasedbo Gospića.

Po uspešni sezoni je Željko Ciglar odšel v Šibenik, na njegovo mesto pa je prišel Dragomir Bukvić. Celjanke so pod njegovim vodstvom osvojile naslov pokalnih prvakinj Slovenije, po odhodu Maje Erkič, sredi sezone, v špansko Celto Vigo, pa so ostale brez uvrstitve na zaključni turnir jadranske lige, v finalu državnega prvenstva pa jih je premagala ekipa Hita iz Kranjske Gore. Pred sezono 2007/2008 se je v klub še tretjič vrnil Željko Ciglar. Vodstvo kluba se je odločilo za temeljitov pomladitev ekipe. V Celje so prišle številne obetavne košarkarice, med njimi tudi biser slovenske košarke Nika Barič. Merkur je na domačih tleh z lahkoto prišel do obeh lovorik, v jadranski ligi pa se je moral zadovoljiti s 6. mestom. Že v naslednji sezoni (2008/2009) so bile Celjanke spet udeleženke zakjučnega turnirja jadranske lige, kjer so na final fouru v Bijelem Polju osvojile 4. mesto, na domači sceni so spet osvojile dvojno krono. V sezoni 2009/2010 je Željka Ciglarja na klopi zamenjal mladi Damir Grgič.

Celjanke so osvojile pokalni naslov, izgubile v finalu državnega prvenstva, v jadranski ligi so osvojile odlično 3. mesto, prvič so bile tretje tudi na pokalu Vojka Herksla.V zadnjih letih je opazen napredek tudi pri delu z mlajšimi selekcijami. Mladinke so državne prvakinje Slovenije zadnja tri leta zapored, kadetinje so se državnega naslova veselile dvakrat zapored, skupno imamo pri mlajših klubskih selekcijah 8 naslovov državnih prvakinj. S prihodom trenerja Boštjana Kočarja je zaživelo delo tudi pri najmlajših klubskih selekcijah in po celjskih ter okoliških osnovnih šolah. V sodelovanju s KZS smo v letu 2010 uspešno izpeljali tudi projekt Igriva košarka. Celjski klub vsa leta daje v različne državne selekcije številne igralke in trenerje našega kluba, ponosni smo tudi na številne igralke, ki so preko našega kluba odšle v najmočnejše evropske lige in klube. Maja Erkič (Familija Schio – evroliga), Daliborka Jokič (Venezija Italija), Katja Temnik (Španija, Italija), Iva Ciglar (Szeged – evroliga), Milijana Evtoukhovitch (Villeneu – evroliga), Ivona Matić (Gospić – evroliga), Natalija Tratsiak Terglav (Šibenik), Lucija Laskova (Lyon Francija), Monique Blake (Madrid), Mirna Deak, Monika Barenyova, Livija Libicova, Bojana Vulić……. . Veseli smo tudi dejstva, da je v našem klubu igrala ena najboljših igralk s področja nekdanje Jugoslavije Rankica Šarenac ter Vedrana Grgin Fonseca, ki je v svoji bogati karieri osvojila tudi naslov evropske klubske prvakinje (Spartak) ter dva naslova prvakinje v WNBA ligi.